Društveno ocenjevanje vin 2019 - rezultati

V četrtek, 28. februarja 2019, je potekalo društveno ocenjevanje vin VTKD Cerklje ob Krki v domu na Skopicah.

Komislija A s predsednikom Martinčič Jernejem in člani: Bosina Branko, Baškovč Roman, Plevanič Sandi, Baškovč Tadej. Komisiji B kateri je predsedovala Hudoklin Samo in člani komisije: Prah Jože, Preskar Marjan, Žugič Martin in Ajster Franc.

Ocenjenih je bilo 181 vzorcev, od tega je bilo 20% vzorcev izločenih zaradi napak. Ocenjevanje je potekalo po Pravilniku o društvenemu ocenjevanju vin.Vina so bila letos primerne kvalitete, kar pove že sam odstotek izločitev. Napake, ki so bile razlog izločenja so bile bekser (H2S), oksidacija, etilacetat,cik, nekatere napake se da s pravočasnimi pretoki in dožveplanjem popraviti. O izločenih vzorcih so bili kletarji obveščeni. Vse morebitne napake javite na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Najboljši cviček v društvu v letu 2018 je pridelal Popijač Boris z oceno 16,27. Šampion ocenjevanja je postala družina Tomše Martinovi z vinom Sauvignon pozna trgatev letnik 2015 z oceno 18,87. Čestitke zmagovalcem in vsem vinogradnikom in vinogradnicam za dobro kletarjeno vinsko kapljico.

 

Rezultati: (datoteko lahko prenesete tudi na svoj računalnik/telefon s pritiskom na tipko prenesi)

 

 Mnenje predsednika komisije:

 

 

 

Zatiranje ameriškega škržata

Vinogradnike obveščamo, da je optimalen čas za prvo tretiranje proti ameriškemu škržatku, prenašalcu karantenske bolezni zlata trsna rumenica, v vinorodni deželi Posavje med 26. junijem in 3. julijem, oz. ko bo cvetenje vinske trte popolnoma zaključeno. Za prvo zatiranje priporočamo uporabo sredstva ACTARA 25 WG v odmerku 200 g/ha ali DECIS 2,5 EC ali GAT DECLINE 2,5 EC. V ekološki pridelavi pridejo v poštev pripravki na osnovi piretrina: KENYATOX VERDE v odmerku 0,8 l/ha ali FLORA VERDE v 1,6 l/ha.

Pripravek RELDAN 22 EC smemo v rastni dobi uporabiti le enkrat (odmerek 1,6 l/ha), zato je njegova uporaba tehtnejša pri drugem tretiranju, ki bo sovpadalo z zatiranjem grozdnih sukačev.
Ukrep je obvezen za vse imetnike vinogradov, saj je celotna vinorodna dežela Posavje razmejeno območje. Zatiranje je obvezno v vseh proizvodnih in matičnih vinogradih, matičnjakih in trsnicah. To velja tudi za vinograde v obnovi, oziroma mlade, še nerodne nasade. Največji delež škržatka se trenutno nahaja v 3. razvojni stopnji ličinke (55%), v 1. stopnji je okoli 10% osebkov, v drugi stopnji pa okoli 30%. Opazni so posamezni osebki 4. razvojne stopnje. Podrobnejše informacij o ukrepih zatiranja zlate trsne rumenice so dosegljive na spletni strani Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: http://www.uvhvvr.gov.si/.
Pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev pozorno preberite navodila in upoštevajte ukrepe za varovanje okolja. V primeru uporabe insekticidnih sredstev bodite še posebno pozorni na varovanje čebel in ostalih opraševalcev. V vinogradih, kjer cvetenje še poteka, počakamo dokler trta popolnoma odcveti.
 
 

Potomka stare trte tudi pri Martinovih

V petek, 26. aprila 2013,  je bil na turistični kmetiji Pri Martinovih poseben dan. Pri stari hiši, ki kljubuje času že več kot 300 let je mesto dobila tudi potomka stare trte iz Lenta – modra kavčina. S 450. leti je to najstarejša trta na svetu. Leta 2004 je bila vpisana v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov kot najstarejša med vsemi vinskimi trtami na svetu.

Gospodar kmetije Franc Tomše, aktulani kralj cvička je pred samim začetkom programa in zasaditvijo povabil navzoče na cvičkov golaž in kozarec kraljevskega cvička. Seveda ni mogel brez hudomušne pripombe, da se navzočim kar dobro godi, saj bodo pred delom že jedli.

Kratkemu programu in nastopu Ljudskih pevk iz Žejnega je sledil nagovor mestnega viničarja in skrbnika stare trte Staneta Kocutarja, župana občine Brežice Ivana Molana in cvičkove princese Tjaše Metelko, ki pravi da »boljšega kralja si princesa ne more zaželeti.«

Francu je pri sajenju pomagal mariborski mestni viničar in skrbnik trte Stane Kocutar, župan Ivan Molan in podpredsednik domačega vinogradniškega društva Roman Baškovč. Za »likof« je na kmetiji zadišalo po domači hrani.

Zasaditev so spremljali člani Društva evropskega reda vitezov vina, med drugim tudi Karl Recer, častni konzul za Slovenijo, župan občine Brežice Ivan Molan, župnik Jože Pacek, ki  je podelil blagoslov, ambasadorji cvička, aktualna princesa cvička Tjaša Metelko, člani sosednjih vinogradniških društev in člani domačega društva.

Ko klet prepojijo strupeni plini

Pozor! Vrenje mošta je kemijski proces, ob katerem se sproščajo nevarni plini, kot je ogljikov dioksid.

Vsi, ki se v tem času ukvarjate s pridelavo vina in raznih sokov, bodite previdni. Prihaja čas vrenja, pri katerem se v zrak sproščajo nevarni plini, ki so lahko za vas tudi smrtonosni. Zato bodite pri predelavi izdelkov, ki zahtevajo zadrževanje v neprezračenih prostorih, kot so vinske kleti, še posebej previdni. Pri vrenju mošta nastaja večja količina ogljikovega dioksida, ki zmanjša koncentracijo kisika v zraku, zato je takrat zadrževanje v neprezračenih vinskih kleteh lahko smrtno nevarno! Dobro je pred odhodom v vinsko klet to tudi prezračiti, potem pa, v kolikor ste še zaskrbljeni, vanjo iti s svečo. Če ta ugasne, klet zapustite in jo še nekoliko prezračite. Najboljše bo prostor prezračen takrat, ko naredimo prepih.

Ogljikov dioksid: ob normalnih pogojih je ogljikov dioksid – CO2 plin brez barve in brez vonja. Je rahlo kislega okusa, ki nastane zaradi raztapljanja ogljikovega dioksida v sluznici. Pri vdihavanju plina ne čutimo, zato nas lahko prehiti nezavest, preden spoznamo nevarnost. Je gostejši od zraka, zato se zadržuje v kletnih prostorih. Nastaja pri popolnem izgorevanju ob zadostnem dotoku kisika, pri celičnem dihanju in alkoholnem vrenju.

Ogljikov monoksid: ogljikov monoksid nastaja pri nepopolnem gorenju organskih snovi, ki vsebujejo ogljik, kot so bencin, zemeljski plin, kurilno olje, propan, premog in drva. Ob nezadostni količini kisika nastaja v pečeh na trda, tekoča in plinasta goriva, ki jih uporabljamo za kuhanje in ogrevanje prostorov. Je izjemno strupen plin, ki je še posebej nevaren, ker ga niti pri zelo visokih koncentracijah ne zaznamo s čutili, saj je brez vonja, barve in okusa.

Osebo, ki je bila zastrupljena z ogljikovim monoksidom in dioksidom, je treba čim prej spraviti iz prostora, prepojenega s strupom. Pri tem je treba najprej poskrbeti za lastno varnost, tako da takoj odpremo vsa vrata in okna, naredimo prepih, s čimer omogočimo dostop kisika v prostor. Že zelo majhna količina ogljikovega oksida v zraku (0,4 vol %) je lahko smrtno nevarna.