Evropski red vitezov

Evropski red vitezov

 »In honorem dei et in honorem vini« je geslo Evropskega reda vitezov vina, s sedežem v Avstriji, v Eisenstadtu. Konzulat za Slovenijo deluje vse od osamosvojitve, torej od leta 1991, ko so s slovesnostjo na Ptuju ustanovili slovenske vinske viteze. Slovenski konzulat se je hitro vključil v aktivno delo in življenje reda ter v vseh dosedanjih letih dosegel oceno kot najbolj aktiven konzulat.In kako so evropski vinski vitezi sploh nastali?
 
Ordo equestris vini Europae, kar je latinsko ime reda, izhaja iz tradicije viteškega rodu svetega Jurija. Ta red je bil ustanovljen leta 1468 pod vodstvom cesarja Friderika III., papež Pavel II. pa ga je potrdil z bulo naslednjega leta. To tradicijo so obudili na Gradiščanskem v Avstriji 1984 z ustanovitvijo Gradiščansko panonskega reda vitezov vina s sedežem v Eisenstadtu. Tako so želelni obuditi tradicijo vinskega viteštva, kar se je hitro razširilo na sosednje države, ki so prav tako želele ohranjati to tradicijo. Kasneje so red preimenovali v Evropski red vitezov vina, saj se je njegov obseg precej razširil in prvotno ime ni več odgovarjalo.Prva dva prokonzula sta bila Fedor Pirkmajer (umrl 1996) in Jože Colnarič, ki je danes častni konzul Slovenije. Med drugim sta dala tudi pobudo, da bi lahko v red vstopile tudi ženske.
 
Čeprav Konzulat za Slovenijo deluje v okviru Evropskega reda, pa ima tudi svoje pravice. Tako je v njegovi pristojnosti predlaganje in sprejemanje novih članov ter predlaganje in potrjevanje napredovanja članov po redovnih stopnjah. V redu so naslednje stopnje: hospes ali gost omizja, ki je vabljen k vsem prireditvam, nima pa pravice glasovanja. Naslednja stopnja je vinski svetnik, zatem sodnik in najvišja je vitez vina. Vitezi pa se naprej delijo po stopnjah in funkcijah, ki jih opravljajo v okviru Evropskega reda vinskih vitezov. Konzulat za Slovenijo vodijo konzul, prokonzul in častni konzul ter člani Sveta konzulata, ki ima naslednje funkcionarje: notarja, zakladnika, konzularnega vikarja, gastronoma, enologa, maršala (zadolžen je za protokol) in atašeja za stike z javnostmi.Najvišji organ Konzulata je Konvent, na katerega so vabljeni vsi člani in častni gostje, zatem Velika letna svečanost in Tiha svečanost, namenjena strokovnim in meditativnim razsežnostim zaprisežencev. Poseben pomen pa ima Vinski viteški turnir, s katerim želijo na specifičen način ovrednotiti vino kot plemenit viteški napitek in dati podporo določenim sortam oziroma vinom. V okviru slovenskega konzulata deluje šest Vinskih viteških omizij, in sicer Pomursko, Mariborsko, Celjsko, Posavsko, Ljubljansko in Primorsko.Gre torej za vinski viteški red, v katerem je središče vino, povzdignjeno v simbol. Čeprav red ni verski, je za njegovo delovanje pomembna bližina oltarja. Oddaljenost od njega in od središča reda pa si določa vsak sam. Redovne slovesnosti so povezane z blagoslovom vina in spoštovanje krščanskih vrednot.
 
Čeprav red ni političen, to ne pomeni, da ga ne zanima politika v smislu odnosa države in družbe do zemlje, vinogradov in pridelovalcev vina. Posebno skrb posveča negovanju visokih vrednost duhovne odličnosti in plemenitega viteškega prijateljstva. Zato je moto delovanja reda: »Šele ko boš premagal zavist in se boš začel zavzemati za druge, boš postal pravi viteški človek.«Vitezi vina so bojevniki za mir in sožitje med narodi. Meč jim je simbol časti in ne orožje sovražnosti. Kdor pije plemenito vino in prijateljuje, se ne vojskuje. Zato je reklo vinskega reda vitezov tudi: »Položimo orožje, dvignimo čaše!«Delovanje vitezov vina je usmerjeno v prizadevanje za sožitje družbe, za spoznanje vina kot dobrine, na katero moramo biti ponosni. Predpogoj za užitek v vinu kot kvaliteti svojega življenjskega sloga, pa je blagostanje v družbi. Zato si vitezi prizadevajo za vzpostavitev takega stanja in vzdušja v družbi, ki je naklonjeno človeku in vinu. To pa je dolgotrajen proces, ki ni nikoli končan.Trenutno je vodstvo Sveta Konzulata za Slovenijo zaupano konzulu Karlu Recerju, častnemu konzulu dr. Jožetu Colnariču in prokonzulu Tomislavu Kovačiču. Primorsko viteško omizje, ki vključuje tudi našo Vipavsko dolino, ima kar štiri viteze. Slovensko Istro zastopa Iztok Klenar, Kras dr. Friderik Vodopivec, Goriška brda Zvonimir Simčič in Vipavo Joško Ambrožič.
 
Iz primorskega viteškega omizja pa izhaja tudi veliko hospesov, svetnikov in sodnikov. Letos so bili med člane viteškega reda sprejeti kar trije hospesi iz Vipavskega vinorodnega okoliša.Poleg utrjevanja vinske kulture pa si evropski vitezi vina prizadevajo tudi za prostovoljno, častno, splošno koristno in neprofitno delo. Poleg tega si prizadevajo tudi za splošen napredek na kulturnem in znanstvenem področju, kar pomeni, da v njihovih niso le ljudje, ki so na kakršenkoli način povezani z vinom, ampak tudi drugi. Tako imajo med svojimi člani veliko uglednih Slovencev, ki so dejavni vsak na svojem področju dela. Lahko bi torej rekli, da red združuje vse ljudi dobre volje, ki so svoje znanje in izkušnje pripravljeni deliti z drugimi. Združuje jih skupna želja po ohranjanju in bogatenju slovenske vinske kulture ter vinske kulture na sploh.
 
Iz tega izhaja tudi njihovo prizadevanje za utrjevanje slovenske in širše evropske identitete. To je sedaj po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, ko smo postali del velike evropske skupnosti še bolj pomembno. Utrjujejo torej zavest o skupni evropski pripadnosti. Sem pa spada tudi skrb za človekovo dostojanstvo in uresničevanje drugih človekovih pravic. Ter konec koncev, za mir, ker je bogastvo vina zagotovilo blagostanja in miru.
 
 
Vir: Latnik 2007, Tamara Ambrožič

Datum

11 april 2019

Zaznamki

evropski, red, vitezov, vina